Uho Velikega Brata v žepu mobilnega uporabnika

Od Benthama in Foucaulta…

Leta 1748 se je v Angliji rodil Jeremy Bentham. Filozof, in pravnik, ki ga danes poznamo predvsem po njegovem načrtu zapora Panoptikon, ki ga je predstavil leta 1791. Panoptikon je bil zamišljen kot krožna zgradba v katere središču se nahaja Inšpektor, na obodu pa so v celicah zaporniki. Bentham si je zapor zamislil tako, da bi Inšpektor zapornike vedno lahko videl in slišal, obratno pa to ne bi bilo mogoče. Ker je Bentham živel na prehodu 18. v 19. stoletje, si je za zagotovitev nadzora in Inšpektorjeve navidezne prisotnosti zamislil številne primitivne priprave, kot npr. kositrna cev, zavese, itd. Idejo Panoptikona je kasneje razširil še na šole, bolnišnice, norišnice in celotno družbo. Originalni Panoptikon ni bil nikoli zgrajen, Jeremy Bentham pa je umrl leta 1832. In potem se je leta 1969 začel razvijati internet.

Vmes se je na področju nadzorovanja seveda zgodilo cel kup reči, kar je najbolje zapazil francoski filozof Michel Foucault. Nadzorovanje je postalo tehnologija oblasti, usmerjati pa se ni začelo samo proti konkretnim posameznikom, pač pa proti celotni populaciji. Oblast ni začela samo odvzemati življenja, pač pa ga je začela omogočati. Nadzor nad populacijo je postal orodje zagotavljanja nacionalne, socialne, zdravstvene in drugih varnosti. Hkrati je nadzor nad posamezniki ostal orodje discipliniranja in kaznovanja. Če je oblast najprej usmrtila ali pustila živeti, kot se je izrazil Foucault, je v novi družbi prišlo do premika. Oblast sedaj omogoča življenje ali pa pusti umreti.

Če je Bentham nadzor videl kot orodje gospodovanja nad posameznikom je današnji Panoptikon veliko bolj prostovoljen, a hkrati tudi veliko bolj neizogiben. Posamezniki smo postavljeni pred navidezno možnost izbire: ali se “prostovoljno” odločimo za podreditev nadzoru, ali pa pač ne uporabljamo sodobne tehnologije, ne hodimo v videonadzorovana območja in se izključimo iz družbe. Foucault bi rekel: ali se prostovoljno podredimo, ali pa prostovoljno umremo. In obratno: če na nadzor pristanemo, smo deležni dodatnih ugodnosti. V zameno za naše osebne podatke nam ponujajo razne popuste, v zameno za nadzor nam ponujajo varnost. Represivni nadzor, ki ga je George Orwell povzel v stavku “Veliki Brat te opazuje”, se je spremenil v “Veliki Brat skrbi zate”.

…do pametnih mobilnikov

Kako se ta premik v nadzorovanju kaže v praksi?

Primerov za to je na voljo kar nekaj, poglejmo si najnovejšega iz področja mobilne telefonije in prepoznave govora. Od pred kratkim je za mobilne telefone z operacijskim sistemom Android 4.1+ na voljo aplikacija Open Mic+, ki omogoča prepoznavo govora v brezpovezavnem načinu (ang. offline mode). Aplikacija tečej neprestano in v ozadju posluša govorjenje v svoji okolici ter izvaja strojno prepoznavo govora – in za to za razliko od Google VoiceSearch ne potrebuje podatkovne povezave v internet (gre za tim. offline voice recognition). Na podlagi ustreznih fraz nato zaganja različne ukaze. Aplikacija je seveda brezplačna, verjetno pa ni za dvomiti, da si jo bo prostovoljno naložilo in jo uporabljalo kar nekaj uporabnikov mobilnih telefonov.

Od tukaj do shranjevanja ter občasnega pošiljanja kakšnih podatkov v oblak (seveda “zgolj” z namenom prilagoditve uporabniške izkušnje) je le še majhen korak. Časi, ko bo praktično vsak uporabnik mobilnega telefona imel v žepu uho Velikega Brata tako niso več znanstvena fantastika. Le da bo to uho s seboj nosil prostovoljno.

* * *

Bentham, ki ga je Michel Foucault označil za “enega najpomembnejših inovatorjev na področju tehnologije oblasti” bi imel v času interneta in mobilne telefonije z načrtovanjem Panoptikona veliko več veselja. Foucault pa po drugi strani tudi ni dočakal razširjenosti sodobnega elektronskega Panoptikona med splošno populacijo. Umrl je – ironija usode – 25. junija leta 1984.