Objavljeno:

Zaznavanje kršitev omejitev poslovanja (odprti podatki, 3. del)

Danes je prenehal delovati Supervizor. O razlogih za to, se bodo v prihodnjih dneh razpisali mediji. Ali bo izklop trajen ali zgolj začasen, oziroma bo KPK našla nadomestno rešitev, bo pokazala prihodnost.

Supervizor je bila spletna aplikacija, ki je uporabnikom interneta omogočala pregled finančnih transakcij javnega sektorja. Aplikacijo smo razvili leta 2011 (takrat sem bil zaposlen na KPK), vključevala pa je veliko različnih baz podatkov:

  • podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov, ki jih beleži Uprava za javna plačila (v obdobju od 1. 1. 2003 dalje);
  • podatke AJPES-a (ePRS – Poslovni register Slovenije, eRTR – register transakcijskih računov, JOLP – Javna objava letnih poročil);
  • delniške knjige Klirinško depotne družbe;
  • register davčnih zavezancev;
  • RPU – register proračunskih uporabnikov;
  • seznam javnih naročil in naročil male vrednosti iz portala “e-Naročanje”;
  • računovodske knjižbe iz glavnih knjig oziroma MFERAC baze podatkov (podatkovno bazo upravlja Ministrstvo za finance);
  • podatke davčnih dolžnikih (podatke na svoji spletni strani objavlja Davčna uprava RS);
  • podatke o nakazilih v davčno ugodna okolja (tim. “davčne oaze”) – podatke na svoji spletni strani objavlja Urad za preprečevanje pranja denarja;
  • v zadnjem času pa so bile na Supervizorju prikazane še blokade transakcijskih računov.

Da bo delovanje Supervizorja slej ko prej zašlo v težave, mi je postajalo jasno, ko sem videl, kako je začela KPK pod sedanjim vodstvom precej spreminjati odnos do transparentnosti. To je bilo vidno vidi zlasti po odnosu do prosilcev za dostop do informacij javnega značaja. Osebno sem to občutil, ko smo v začetku leta 2015 z društvom Transparency International Slovenija za portala Kdovpliva.si ter Zakonodajni-monitor.si od KPK želeli pridobiti podatke o lobističnih stikih.

KPK nam je podatke sicer posredovala, a iz poročil o lobističnih stikih so črtali imena lobistov. Nenavadno, saj je bila pred tem ustaljena praksa KPK, da so te podatke prosilcem posredovali brez zadržkov. KPK je te podatke posredoval Transparency International Slovenija še v sredini leta 2014. Leta 2015 pa so to prakso kar nenadoma spremenili. In to navkljub temu, da iz odločitve Informacijskega pooblaščenca iz leta 2011 (odl./ št. 090-197/2011/37) in 2012 (odl./ št: 090-86/2012/2) jasno izhaja, da ti podatki niso in ne morejo bili prikriti.

Zdi se, da se je KPK pod sedanjim vodstvom začela obračati proti transparentosti in prenehanje delovanja Supervizorja je samo nadaljevanje takega odnosa do odprtosti in preglednosti delovanja javne uprave. Za nedelovanje Supervizorja bosta zato v prvi vrsti morala prevzeti odgovornost sedanje vodstvo KPK s svojo pasivnostjo, pa tudi Informacijski pooblaščenec, ki v nekaterih primerih nerazumno širi varstvo osebnih podatkov na račun transparentnosti.

Supervizor pa je predstavljal ogledalo tudi sedanjemu vodstvu KPK. V tokratnem prispevku si bomo pogledali, kako bi KPK lahko uporabljala Supervizor za zaznavanje kršitev omejitev poslovanja. Iskanje odgovora na vprašanje ali je to storila ali ne, pa je naloga preiskovalnega novinarstva.

Omejitve poslovanja

  1. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da organ ali organizacija javnega sektorja ne sme sklepati poslov s podjetji v katerih so funkcionarji teh organov ali njihovi družinski člani:

– udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki ali

– so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

ZintPK tudi določa, da morajo funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije svojemu organu posredovati seznam podjetij s katerimi imajo omejitev poslovanja. Organ nato ta seznam posreduje KPK, KPK pa podatke mesečno objavlja na svoji spletni strani.

KPK te podatke objavlja na naslovu: https://registri.kpk-rs.si/registri/omejitve_poslovanja/seznam/. Podatki so objavljeni v tabeli, poleg tega pa tudi v strojno berljivi CSV obliki, zato jih lahko enostavno uvozimo v bazo.

Najprej ustvarimo tabelo:

create table kpk_omejitve_poslovanja (organ text, organ_maticna text, organ_davcna integer, sifra_pu integer, naslov text, posta text, tip_omejitve text, ps_naziv text, drzava text, ps_maticna text, ps_davcna text, mid text, ps_naslov text, ps_posta text, datum_od date, datum_do date);

Nato pa podatke uvozimo vanjo in datume prenehanja veljavnosti omejitve poslovanja iz vrednosti NULL nastavimo v prihodnost (gre za tiste omejitve poslovanja, ki so trenutno še aktivne, se pravi še niso prenehale, in zato nimajo datuma prenehanja veljavnosti):

\COPY kpk_omejitve_poslovanja from 'omejitve_poslovanja_2015-06-01.csv' with csv header delimiter ',';
update kpk_omejitve_poslovanja set datum_do = '9999-12-31' where datum_do IS NULL;

Uvoz Supervizor podatkov

V naslednjem koraku uvozimo podatke o finančnih transakcijah javnega sektorja iz aplikacije Supervizor. Podatki o transkacijah so bili na Supervizorju dostopni v strojno berljivi obliki (http://supervizor.kpk-rs.si/podatki/), na spletni strani KPK je (trenutno še vedno) na voljo tudi opis podatkov.

Na voljo so bili mesečni seštevki transakcij so za posamezen mesec ter posamične transakcije. Podatke smo najprej prenesli na svoj računalnik…

wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/dupu2003.csv.gz
wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/dupu2004.csv.gz
...
wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/dupu201505.csv.gz
wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/dupu201506.csv.gz

ter:

wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/trans2003.csv.gz
wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/trans2004.csv.gz
...
wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/trans201505.csv.gz
wget http://supervizor.kpk-rs.si/static/podatki/trans201506.csv.gz

… in jih razširili:

gunzip *.gz

Nato in v bazi ustvarimo dve tabeli:

create table supervizor_mesecno (sifra_pu integer, davcna_stevilka integer, leto integer, mesec integer, vsota_prejemkov numeric(16,4), nepovratna_sredstva numeric(16,4), fiduciarni_posli numeric(16,4));
create table supervizor_transakcije (podracun_v_breme text, datum_transakcije date, znesek_transakcije numeric(16,4), oznaka_valute_transakcije text, racun_v_dobro text, naziv_prejemnika text, maticna_stevilka text, davcna_stevilka integer, sifra_pu integer, zr_sns_oe text, namen text);

Na koncu podatke uvozimo…

\COPY supervizor_mesecno from 'dupu2003.csv' with csv header delimiter ';';
\COPY supervizor_mesecno from 'dupu2004.csv' with csv header delimiter ';';
...
\COPY supervizor_mesecno from 'dupu201505.csv.gz' with csv header delimiter ';';
\COPY supervizor_mesecno from 'dupu201506.csv.gz' with csv header delimiter ';';
\COPY supervizor_transakcije from 'trans2003.csv' with csv header delimiter ',';
\COPY supervizor_transakcije from 'trans2004.csv' with csv header delimiter ',';
...
\COPY supervizor_transakcije from 'trans201505.csv' with csv header delimiter ',';
\COPY supervizor_transakcije from 'trans201506.csv' with csv header delimiter ',';

… ter izračunamo nekaj indeksov za hitrejše procesiranje:

create index isifra_pu_supervizor_mesecno on supervizor_mesecno (sifra_pu);
create index ileto_supervizor_mesecno on supervizor_mesecno (leto);
create index imesec_supervizor_mesecno on supervizor_mesecno (mesec);
create index ivsota_prejemkov_supervizor_mesecno on supervizor_mesecno (vsota_prejemkov);
create index inepovratna_sredstva_supervizor_mesecno on supervizor_mesecno (nepovratna_sredstva);
create index ifiduciarni_posli_supervizor_mesecno on supervizor_mesecno (fiduciarni_posli);
create index idatum_transakcije_supervizor_transakcije on supervizor_transakcije (datum_transakcije);
create index idavcna_stevilka_supervizor_transakcije on supervizor_transakcije (davcna_stevilka);
create index isifra_pu_supervizor_transakcije on supervizor_transakcije (sifra_pu);

Analiza kršitev omejitev poslovanja

V bazi imamo sedaj tako podatke o prijavljenih omejitvah poslovanja, kot tudi seznam transakcij med organi javnega sektorja in zasebniki podjetji. To pomeni, da lahko relativno enostavno pogledamo ali so kakšni organi poslovali z zasebnimi podjetji kljub omejitvam poslovanja. Pri tem pa je potrebno poudariti, da vse transakcije niso same po sebi nezakonite, saj ZIntPK dovoljuje določene vrste poslov. A ta seznam vsekakor predstavlja sum kršitev, ki si ga velja podrobneje ogledati.

Seznam transakcij v letih 2014 in 2015 izpišemo z ukazom:

select organ, ps_naziv, datum_od, datum_transakcije, datum_do, znesek_transakcije from kpk_omejitve_poslovanja, supervizor_transakcije where (kpk_omejitve_poslovanja.sifra_pu = supervizor_transakcije.sifra_pu) and (kpk_omejitve_poslovanja.ps_davcna = supervizor_transakcije.davcna_stevilka::text) and (datum_od < datum_transakcije) and (datum_transakcije < datum_do) and (extract(year from datum_transakcije) >= 2014);

Če želimo, lahko izpišeo tudi sumarno tabelo, ki prikazuje zneske transakcij med organi in podjetji v času trajanja omejitve poslovanja (za leti 2014 in 2015):

select organ, ps_naziv, sum(znesek_transakcije) from kpk_omejitve_poslovanja, supervizor_transakcije where (kpk_omejitve_poslovanja.sifra_pu = supervizor_transakcije.sifra_pu) and (kpk_omejitve_poslovanja.ps_davcna = supervizor_transakcije.davcna_stevilka::text) and (datum_od < datum_transakcije) and (datum_transakcije < datum_do) and (extract(year from datum_transakcije) >= 2014) group by organ, ps_naziv order by 1;

Izkaže se, da je tim. sumljivih poslov precej. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so nekateri organi prijavljali omejitve poslovanja sami s seboj (z malce ironije lahko zapišemo, da je to morda celo smiselno), oziroma s podjetji katerih soustanovitelji so (npr. z lastnim komunalnim podjetjem, itd.).

Podatke je zato potrebno nekoliko prečistiti. V postopku čiščenja smo:

  • izločili prejemnike, ki so proračunski uporabniki;
  • izločili poslovne subjekte, kjer so bili ustanovitelji ali soustanovitelji proračunski uporabniki;
  • v prvem koraku izločili »društva v javnem interesu« (gasilska društva, lovska društva, ribiška društva in invalidska društva), nato pa vsa društva in klube na sploh;
  • izločili politične stranke.

Po čiščenju se izkaže, da je v obdobju 2014 in 2015 ostalo za 3.510.827,56 EUR sumljivih transakcij. V nadaljevanju si nato lahko ogledamo namene transakcij.

Pri določenih transakcijah se kot namen pojavlja besedilo »VRAČILO VARŠČINE«. Iz besedila lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da verjetno ne gre za nezakonito poslovanje. Podobno verjetno velja za nakazilo OBČINE ŠOŠTANJ podjetju NTS, navtika, trgovina in storitve, d.o.o. iz dne 30. 9. 2014 v znesku 2.547,99 EUR. Nmen nakazila je »ASIGNACIJA«. Enako velja za nakazilo OBČINE ŽIRI podjetju M SORA, trgovina in proizvodnja, d.d. iz dne 23. 2. 2015 v znesku 4.052,90 EUR, kjer je namen nakazila »TAX REFUND«.

A iz nekaterih drugih namenov lahko vidimo, da so nekatere transakcije skrajno sumljive. Tipičen primer je nakazilo OBČINE BRDA poslovnemu subjektu VINSKA KLET “GORIŠKA BRDA” zadruga, kmetijstvo, proizvodnja vina in trgovine z.o.o. iz dne 6. 10. 2014 v znesku 3.518,84 EUR. Namen nakazila je »PL.RAČ. ZA VINO«.

Zaključek

Vsekakor gre za eno izmed transakcij, ki bi jo Komisija za preprečevanje korupcije morala vzeti pod drobnogled. Občina Brda je namreč sama prijavila omejitev poslovanja z Vinsko kletjo “GORIŠKA BRDA”. Malo brskanja po spletu razkrije, da je bil zastopnik Vinske kleti “GORIŠKA BRDA” tudi kandidat za občinskega svetnika (in verjetno izvoljen, saj je bil prvi na listi).

Kljub temu jim je občina 6. oktobra 2014 nakazala 3.518,84 EUR z namenom nakazila »PL.RAČ. ZA VINO«, iz česar lahko sklepamo, da je občina Brda v Vinski kleti kupovala vino.

Javnosti trenutno ni znano, ali je KPK to in še ostale sumljive transakcije vzela pod drobnogled. Javnosti tudi ni znano, ali so bili glede morebitnih ugotovljenih kršitev izpeljani ustrezni prekrškovni postopki ali pa je KPK morebitno ugotovljene kršitve pustila zastarati. Dejstvo pa je, da KPK javnosti o morebitnih ugotovitvah v zvezi s tem za zdaj še ni obvestila. In zdaj, ko ne deluje več Supervizor, javnost tudi ne bo imela možnosti sama preveriti tistega, kar bi po svoji službeni dolžnosti morala preverjati KPK.

 

Supervizor je bil v osnovi zastavljen kot orodje, s katerim bi lahko mediji in javnost državi zastavljali prava vprašanja. Če Supervizorja ne bo več, tudi neprijetnih vprašanj ne bo. Žal marsikomu v Sloveniji to povsem ustreza.

 

Predstavitev analize sumov kršitev omejitev poslovanja je na voljo v prosojnicah z naslovom Zaznavanje sumov kršitev omejitev poslovanja.

Kategorije: Informacijska tehnologija, Odprti podatki
Ključne besede: baze podatkov, KPK, odprti podatki, PostgreSQL, Supervizor