Digitalni dokazi in razvoj tehnologije

Policija ima pri svojem delu v skladu z zakonodajo na voljo tudi nekatere ukrepe, pri katerih lahko osebe tajno snema.

Eden takih ukrepov je tajno opazovanje, pri čemer policija opazuje ali sledi osumljeni osebi, za dokumentiranje gibanja osebe pa le-to lahko tudi snema. Tajno opazovanje se lahko izvaja samo na javnih ter javno dostopnih prostorih, v zaprtih prostorih, ki so vidni z javno dostopnega prostora, v zasebnih prostorih pa le, če v to privoli imetnik prostora.

Naslednji tak ukrep je prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje. Po domače povedano, policija (tajno) vstopi v stanovanje, v njem namesti prisluškovalne naprave in potem z njihovo pomočjo prisluškuje.

Policija ima na voljo tudi ukrep tajnega delovanja. Le-to se izvaja s pomočjo tajnega delovanja policista, izjemoma lahko tak ukrep izvajajo tudi tajni policijski sodelavci. S tem ukrepom policija znotraj kriminalne združbe zbira podatke o kriminalni aktivnosti oseb. Tajni delavec lahko uporabi tehnične naprave za zvočno ali video snemanje, za kar pa je potrebna odredba preiskovalnega sodnika.

Tako zbrane podatke oziroma posnetke nato policija lahko predstavi na sodišču, kjer veljajo kot dokaz v kazenskem postopku.

Nato pa pride umetna inteligenca…

A piše se leto 2016, in uporaba algoritmov umetne inteligence prodira na vsa področja človekovega življenja.

Da je z zvočnimi posnetki ali fotografijami mogoče manipulirati, je seveda jasno že dolgo časa. Včasih je retuširanje fotografij zahtevalo precej časa in napora, a programi kot so Photoshop ali GIMP, so možnosti manipulacij precej olajšali. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi na področju zvoka.

Podjetje Adobe je na konferenci MAX 2016 pokazalo projekt VoCo – VoiceOvers. Gre za aplikacijo, ki še ni komercialno dostopna, a že sedaj z zgolj nekaj kliki omogoča spreminjanje zvočnih posnetkov. Aplikacija najprej izvede prepoznavo govora (tim. speech-to-text), nato pa je s preprostim kopiraj-prilepi omogoča preprosto manipulacijo govorjene besede. Mogoče je tudi vstavljanje povsem novih besed – predstavniki podjetja so povedali, da potrebujejo približno 20 minut govora posamezne osebe, nato pa lahko že začnejo ustvarjati nove besede, ki jih oseba ni nikoli izrekla.

Tehnika je zaenkrat še eksperimentalna in tudi povprečen poslušalec lahko sliši, da gre za montažo. A razvoj tehnologije gre naprej in kmalu bomo verjetno prišli do točke, ko bo potrebno verodostojnost posnetkov dokazovati s pomočjo forenzičnih tehnik saj manipulacije ne bo mogoče enostavno slišati. Mimogrede, za forenzično analizo fotografij je na voljo kar nekaj tehnik.

Druga zanimiva novica pa prihaja iz akademskih krogov. Junija 2016 je skupina raziskovalcev iz Stanforda objavila članek z naslovom Face2Face: Real-time Face Capture and Reenactment of RGB Videos.

V njem so predstavili tehniko s katero je mogoče v realnem času spreminjati obrazno mimiko oseb na videoposnetkih. Ker slika pove več kot tisoč besed, si delovanje njihove tehnike lahko ogledamo v videoposnetku. Še enkrat – manipulacija poteka v realnem času.

* * *

Prihajamo torej v čas, ko ne bo mogoče verjeti ne videnemu, ne slišanemu (pravzaprav, je bilo sploh kdaj drugače?). Tehnike manipulacije fotografij, zvoka in videa namreč postajajo enostavne za uporabo in predvsem dostopne širokim množicam. S pomočjo naprednih tehnik umetne inteligence pa bo mogoče tudi bistveno otežiti če že ne popolnoma onemogočiti forenzično analizo tovrstnih posnetkov.

In kakšen bo odziv prava?