Nemško ustavno sodišče omejilo vsesplošen nadzor telekomunikacij

V začetku leta 2018 je skupina novinarjev in aktivistov za človekove pravice vložila pritožbo na nemško ustavno sodišče, s katero je želela spodbiti veljavnost zakonskega določila, ki je nemški tajni službi BND (Bundesnachrichtendienst) omogočala prisluškovanje tujim novinarjem.

Zakon o BND je namreč nemški tajni službi dovoljeval ne samo prestrezanje telekomunikacij znotraj Nemčije in pri povezavah med Nemčijo in tujino, pač pa tudi prisluškovanje tujcem na tujem ozemlju. Za slednje primere pa po mnenju BND ustavne pravice, ki jih imajo nemški državljani niso veljale, zato so obveščevalci elektronsko pošto, tekstovna sporočila in telefonske klice lahko začeli nadzorovati brez utemeljenega suma ter tudi brez sodne odredbe.

Tožniki so v tožbi trdili, da bi to ogrozilo obstoj mednarodnega preiskovalnega novinarstva, saj bi onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, ter okrnilo uredniško integriteto. Pritožniki so tudi izpostavili, da bi v primeru mednarodnega sodelovanja novinarjev tajna služba BND lahko posredno nadzorovala tudi nemške novinarje.

V začetku letošnjega leta je nemško ustavno sodišče opravilo dvodnevno ustno javno obravnavo primera, kar se zgodi zelo redko, saj se nemško ustavno sodišče za to odloči le, ko gre za pomembna družbena vprašanja.

Zdaj pa je nemško ustavno sodišče presodilo, da je nadzor tujih državljanov s strani BND v sedanji obliki neustaven.

Sodišče je ob tem izpostavilo, da svoboda tiska in tajnost telekomunikacij niso zgolj “temeljne nemške pravice”, pač pa da te pravice veljajo tudi za tujce. Tako so izrecno zapisali, da “pravica do obrambe pred telekomunikacijskim nadzorom” velja tudi na tujce.

Nadalje so zapisali, da so po njihovem mnenju pooblastila BND v zvezi z internetnim nadzorom preobsežna, da “niso omejena za dovolj posebne namene”, da niso strukturirana tako, bi bil nad njihovim izvajanjem mogoče ustrezen nadzor ter opozorili na pomanjkanje “zaščitnih ukrepov, na primer za zaščito novinarjev ali odvetnikov”. Prav tako so mnenja, da je potrebno strožje urediti izmenjavo informacij pridobljenih s pomočjo telekomunikacijskega nadzora med BND in tujimi tajnimi službami ter razširiti neodvisen nadzor nad BND.

Zakon o BND iz leta 2016 (v veljavo je stopil leta 2017) bo zato potrebno spremeniti, nemška zvezna vlada pa ima za to čas do konca leta 2021, po mnenju nemškega ustavnega sodišča pa internetni nadzor s strani BND sam po sebi ni protiustaven, je pa pri njegovi zasnovi potrebno upoštevati ustavne omejitve na katere so opozorili.

Med sedmimi pritožniki, ki so zakon uspeli spodbiti na ustavnem sodišču, je bil tudi slovenski novinar Blaž Zgaga.

Dodatek: sodba nemškega ustavnega sodišča je objavljena na tej povezavi.