Vračanje v kazenskem postopku zaseženih predmetov

Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2008, poglavje Zamuda pri pregledu zaseženih predmetov je nedopustna, strani 129-130:

“V primeru zasega predmetov mora policija po Varuhovem mnenju postopati še posebej hitro. Zato nas je presenetil podatek, da so bili pobudniku predmeti zaseženi 15. 5. 2008, vendar se njihov pregled po več kot petih mesecih od zasega sploh še ni začel niti opravljati. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je zagotavljalo, da se ti pregledi in obravnava tovrstne opreme opravlja prednostno, ob tem, da je opazen porast kaznivih dejanj, pri katerih je potreben strokovni pregled računalniške opreme. Takšno sporočilo MNZ vzbuja skrb, saj bi morala policija pregled zaseženih predmetov opraviti takoj po zasegu. Zastojev pri pregledu zaseženih predmetov ni mogoče opravičevati s porastom kaznivih dejanj, pri katerih je potreben njihov strokovni pregled, saj mora biti policija tudi na to pripravljena z ustrezno organizacijo svojega dela. Posameznik, ki mu policija (država) zaseže določen predmet, ima pravico, da se o potrebnosti tega zasega odloči brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem posameznika ne zanimajo kadrovske in druge težave, ki povzročajo zastoje pri pregledu zaseženih predmetov. V dodatnem posredovanju pri MNZ smo zato opozorili, da bi bilo treba policiji v takšnih primerih zagotoviti vse potrebne kadrovske in materialne razmere za hitro in učinkovito delo pri pregledu zaseženih predmetov, kar bi lahko pomembno vplivalo tudi na učinkovitost dela državnega tožilstva in sodišč. MNZ smo predlagali tudi sprejem takšnih ukrepov, da bo pregled zaseženih predmetov v tem in tudi v vseh drugih primerih opravljen brez nepotrebnega odlašanja. MNZ je v odgovoru zagotovilo, da v okviru kriminalistične preiskave zasežene računalniške opreme v obravnavani zadevi poteka intenzivno delo brez nepotrebnega odlašanja. Pobudniku bodo zaseženi predmeti vrnjeni v primeru, da ne bo najdenega spornega materiala, sicer bodo v čim krajšem času poslani tožilstvu.“

Kot je Varuh človekovih pravic RS ugotavljal v letnem poročilu za leto 2008, je v preteklosti policija precej zamujala s preiskovanjem v kazensko preiskovalnem postopku zaseženih podatkov. Posledično je bilo tudi vračanje nosilcev podatkov dolgotrajno.

Po mnenju Varuha človekovih pravic RS kadrovske in druge težave policije niso upravičen razlog za zastoje pri pregledu zaseženih predmetov, zato so MNZ predlagali sprejem ukrepov, s katerimi bi se pospešilo pregledovanje zaseženih predmetov oz. podatkov.

Posebnih določb, ki bi opredeljevale roke za vračanje zaseženih elektronskih naprav, do nedavnega v slovenski zakonodaji ni bilo. Pred kratkim sprejeta novela Zakona o kazenskem postopku pa je v 223.a/7 členu določila tri mesečni rok za vračilo elektronske naprave (razen, če izdelava kopije podatkov ni mogoča). V tem času mora policija narediti forenzični zaseg digitalnih podatkov, nato pa napravo vrniti imetniku.

Tri mesece je za izdelavo forenzične kopije podatkov vsekakor dovolj, a kot smo ugotavljali v komentarju določb novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-J), ki opredeljujejo nekatere posege v komunikacijsko zasebnost, se v primerih, ko zakonodaja zahteva odvzem (izbris) inkriminiranih podatkov, pojavljajo težave. Ob sami izdelavi kopije podatkov namreč policija še ne ve ali so med zaseženimi podatki tudi inkriminirane vsebine, ki jih je potrebno izbrisati.

Rešitev? Kot je nakazal Varuh človekovih pravic, bi bila ustrezna rešitev preiskava podatkov brez nepotrebnega odlašanja oz. takoj (v treh mesecih) po zasegu. Poleg spoštovanja zakonskih rokov bi imela ta rešitev pozitivni učinek tudi na hitrost postopkov oz. povečano učinkovitost policije (in posledično tudi tožilstva ter sodišč). In če to zaradi kadrovskih in drugih težav policije ni mogoče? Po mnenju Varuha to ni opravičljiv razlog, če pa do tega prihaja, mora država sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi kadrovske in druge težave reši.

Se je mogoče ne-strinjati?